V soboto(15.8.) nas je pot zanesla na prečudovito Korošico.
Za spremembo od Velike Planine je bila pot
nekoliko zahtevnejša in daljša.
Avto smo pustili na parkirišču pod kočo Podvežak,
do katere smo imeli le 10 minut. Pot smo nadaljevali po gozdni poti,ki se je kar pošteno vzpenjala.
Vsake toliko časa nas je presenetila ravnina in nekajkrat tudi rahel spust navzdol.
Po dobrih treh urah in pol (s krajšimi postanki in malico) smo prispeli do Kocbekovega doma na Korošici. Čas je seveda hitro mineval,zato smo se kmalu morali vrniti nazaj v dolino.
Nastalo je zeloooooo veliko slik in seveda je vsaka od njih po svoje lepa.
Za spremembo od Velike Planine je bila pot
nekoliko zahtevnejša in daljša.
Avto smo pustili na parkirišču pod kočo Podvežak,
do katere smo imeli le 10 minut. Pot smo nadaljevali po gozdni poti,ki se je kar pošteno vzpenjala.
Vsake toliko časa nas je presenetila ravnina in nekajkrat tudi rahel spust navzdol.
Po dobrih treh urah in pol (s krajšimi postanki in malico) smo prispeli do Kocbekovega doma na Korošici. Čas je seveda hitro mineval,zato smo se kmalu morali vrniti nazaj v dolino.
Nastalo je zeloooooo veliko slik in seveda je vsaka od njih po svoje lepa.
Vrh od koder se je že videla koča
Kocbekov dom na Korošici
Pogled na gore
Ojstrica
Nekje na poti
Kristjan med svojimi plezalnimi sposobnostmi
Ni komentarjev:
Objavite komentar